Ples po tipkah

O/R Boltez 2007…

… oziroma malo o tem, kako je bilo na moji (najini) prvi tekmovalni off-road preizkušnji… Boltez in BF Goodrich off-road 2007.

Vse se je začelo z idejo, da bi moja draga, sveže pečena voznica, malo za šalo, malo pa zares, odpeljala off-road spretnostno preizkušnjo v organizaciji kranjskega Bolteza & Co. Potem pa ji je višja sila v obliki izobraževalnega ministra(nta) to preprečila in ostal sem prepuščen lastni iznajdljivosti. Nekaj sicer skromnih nasvetov s strani skorajtasta me je dovolj opogumilo, da sem prepričal kolega, da se mi pridruži kot sovoznik, pa smo šli. Navsezgodaj v soboto zjutraj.Obetalo se je lepo in sončno vreme, na kaj dosti blata in vode ni verjetno računal nihče. Sam sem še nekoliko pleteničil, češ da je škoda, da ni v petek deževalo - več blata bi popestrilo zadevo. No, ko sem si enkrat ogledal progo, me je minilo.Najprej prijava, plačilo štartnine, dodelitev štartne številke, nova majica, kupončki za hrano… potem pa še malo potepa po prizorišču in opazovanja… predvsem avtomobilov.

Nekateri so prišli dobro pripravljeni… prave gume za blato

Priprava na štart je pomenila pospravljanje vse robe, ki je bila raztresena po avtomobilu, v razne predalčke, vrečke, pod sedeže, ker pač nisva hotela, da nama med razgibano vožnjo kaj prileti v glavo. Ali pa kam drugam, konec koncev je bila glava zaščitena z obvezno čelado. Organizatorji so prireditev vzeli zares. Napopala sva še svojo štartno številko in se postavila v kolono za spoznavno vožnjo po progi.

Čakajoč v vrsti na spoznavno vožnjo

Že ob opazovanju proge z vrha gramoznice pri Naklem mi je delalo kar malo slabo. Voda. Veliko vode v globokih lužah. Prodniki. Kar predstavljal sem si, kako avto drsa in koplje po teh spolzkih kamnih. Potem pa še ozka proga. Na nekaterih mestih se mi je zdela skoraj preozka.Ampak smo štartali. Spoznavna preizkusna vožnja je šla lepo počasi, vseeno pa se je nekaterim že uspelo vkopati, da smo jih čakali, ko so lezli čez prepreke. Nama je nekako uspelo, da nisva obtičala nikjer.

Med spoznavanjem proge

Potem pa je začelo iti zares. Obrat in na štart, eden po eden, lepo v vrsti, pa gremo. Na srečo sva bila praktično med prvimi, ki so štartali. Veselje se je že začelo, kar nekaj avtomobilov pred nama je namreč imelo resne težave z vodo, ki jim je zalila motorje - eletrika v bencincih pač ne mara globokih luž. Tolažila sva se s tem, da je najin avto konec koncev pač… zaresen terenec in ne nekakšen “SUV”…3, 2, 1, gremo! S čeladama na glavi, po popitem RedBullu, sonce je pribijalo, midva pa sva se zakadila v prvo vožnjo. Kolikor nama je pač uspevalo. Brisalci so peli, kolesa so mlela, srce je pumpalo adrenalin po žilah, vem, da se je moj sovoznik nekaj drl, pa nimam pojma, kaj. Luže, pesek, klanci, skoki, karkoli pač, napaka v zadnjem ovinku, ampak vseeno… na cilju presenetljivo dober rezultat, glede na moja pričakovanja. S premočenih glav sva snela čelade, se odpeljala dve terasi višje v gramoznici in parkirala avto. Jaz sem se tresel še kar nekaj časa.

Sledilo je dolgih nekaj ur do druge vožnje. Opazovala sva druge tekmovalce, tako na zahtevnostni kot na spretnostni preizkušnji. Nekaterim je šlo dobro, drugim pa nekoliko manj.

Nekateri so zadevo mogoče vzeli malo preresno…

Na zahtevnostni oziroma “hard” preizkušnji, kjer je tekmoval tudi moj skorajtast, je bilo le 12 prijavljenih tekmovalcev, zato si je vsak od njih lahko vzel več časa za svojo vožnjo. Nad to preizkušnjo sem bil nekoliko razočaran - bila je organizirana tako, da je bilo največ odvisno od tega, kako hitro teče tvoj sovoznik, in kako hiter vitel imaš, da se zvlečeš na vrh brega. Če ti vitel seveda ne crkne… Pravo vozniško spretnost so lahko pokazali le na enem mestu… tam pa se jih je večina prevrnila.

Prevrnjeni avtomobilski monstrumi so bili glavna zabava na hardu

No, hardiste je v drugi etapi čakalo zelo “zanimivo” blato… potem pa so se z zajlami vlekli preko njega. Nekako jim ni uspevalo, da bi z zaletom prišli kam daleč. Ampak verjetno se ne ukvarjajo z off-roadom zato, ker jim blato ni všeč?

Delanje tortic in igra z avtomobilčki za odrasle otroke

No, blata se tudi sicer ni manjkalo, čeprav v petek ni deževalo. Nekateri so prišli dobro pripravljeni glede na razmere v katerih so se znašli:

Drugi pa so prej ali slej plačali ceho in potem doma ribali blato s čeveljcev

Zaradi kar 102 vozil, ki so bila prijavljena na spretnostno preizkušnjo, se je prva vožnja zavlekla pozno v popoldan. Vmes smo se sicer okrepčali s hrano in pijačo, pa tudi dolgčas nam ni bilo, ko smo opazovali, kako se v blatu igrajo drugi. Krepko popoldne pa smo se pripravljali na štart druge vožnje. Vleklo se je nekoliko tudi zaradi tega, ker je folk enostavno obstal na progi. Obtičal, razbil avto, kaj pa vem kaj. OK, razumem, da se VW Transporter tam nekje iz zlatih šestdesetih zvrne s proge in ga mora izvleči bager, ampak da med kao eno najlažjih takšnih preizkušenj pri nas polomiš LandRoverja Defenderja… to je pa druga pesem. Spet me je stiskalo v želodcu… z mislijo, kaj bova polomila midva… Tolažil sem se, da je avto le dobro pripravljen… in da je problem običajno voznik, ne pa avto ali proga.

Na startu druge vožnje

Druga vožnja se je začela, adrenalina je bilo nekoliko manj kot v prvi… mogoče zato, ker me je dober rezultat prve vožnje pomiril in me prepričal, da sva dobra… za začetnika.

Na progi

Dobro, žgala sva ga, kot se je le dalo, vmes sem sicer malo preveč pocvikal in pobremzal pred skokom, kar naju je stalo precej časa… skratka, lahko bi zadevo odpeljal precej hitreje, le izkušnje manjkajo. In čas sploh ni bil slab.Bil sem vesel, ko sva odpeljala svoje in je bila zadeva za nama. In zanimivo, iz čistega avta, s katerim sva se pripeljala na tekmo, sva naredila zelo umazano kravo.No, nekateri so rili po še hujšem blatu in jih verjetno čaka še več pranja kot mene… ali pa jim je celo vseeno…

Guma je bila taprava, blato pa tudi

Konec koncev sva končala 34. v absolutni razvrstitvi, 17. v kategoriji diesel vozil, s časom manj od treh minut in z 22.02 sekundami zaostanka za absolutnim zmagovalcem. Ni švoh za prvič… mogoče gremo pa še kdaj na kakšno tekmo. Tudi na Bolteza 2008, če pojde vse po sreči. Dirka je bila dobra, proga tudi, je bilo pa jasno videti, da je prišlo ljubiteljsko dirkati veliko tistih, ki so slišali o lepem dogodku iz prejšnjih let… le da je bila takrat proga dosti bolj enostavna, kar dokazuje tudi precejšnje število odstopov in potolčenih vozil. Ne predstavljam si, da bi šel vozit to preizkušnjo s kakšnim 25.000 EUR ali več vrednim “SUV-om”… pa tudi takš¡ne smo videli. Eden je celo zletel s proge tik pred ciljem. No ja… ne predstavljam si tega morda samo zato, ker nimam denarja, da bi si lahko kaj takega privoščil Moj Nisko pa raztura!

P.S.: Dodajam še slike najine “akcije”, kot jih dobivam: