Prebudil sem se…
…ko je grmenje postajalo vedno tišje, dež pa je počasi že ponehaval. Skozi oblake se je že plašno nasmihalo sonce. Toda na zahodu, na koncu neke marginalne doline, so se še vedno zbirali črni oblaki in grozili, da dan ne bo dolgo sončen. Takrat sem si zaželel, da bi lahko vse nametal v avto, se odpeljal s pikastim sončkom in postavil šotor nekje, kjer me ne bi bilo strah neviht.
0%
0%
Zapisal-a Ipsilon v 23.06.2007 ob 22:52 pod Razno - prazno
