Navigacija | Just another sleepless night

Just another sleepless night

Iz celice svojega meniškega življenja poskušam vplivati na svojo prihodnost, pa mi ne uspeva najbolje. Pravzaprav mi sploh ne uspeva. Od treh stvari, ki mi v življenju trenutno nekaj pomenijo, je ena postala popolnoma nemogoča, ostali dve pa vsak dan znova in znova uspešno uničujem. V miljonskem zaostanku sem s stvarjo, ki je prioriteta No.1 tega meseca, ker se akterji prioritete No.1 vsega ostalega časa ne znajo vsaj malo zadržati … ampak raje, ne glede na posledice, igrajo svojo igro po pravilih, kjer jaz zmagati … ne morem.

Vsak dan znova, vsak dan posebej zrem s presenečenimi očmi v zaslon računalnika ali zabrišem telefon v najbolj oddaljen del sobe, ko vidim, kako se moje besede preobračajo, trgajo, lomijo, izkrivljajo, in to le zato, da ustrezajo neki zblojeni predstavi o meni. Res je, da ta predstava ni nastala brez moje krivde in prispevka, a vendarle bi bilo kaj lepo videti, da dobiš vsaj možnost, da vtise popraviš. A kaj, ko dobiš samo drobne presledke, luknje v ograji, skozi katere se upajoč poženeš, a le zato, da na koncu ugotoviš, da si se zataknil med stebre, ki te vedno bolj stiskajo in dušijo.

Spet in spet vprašanje, zakaj sploh karkoli hočem, če vsaka traparija to uničuje in povzroča le bolečino ter mi krade tisto, česar mi najbolj primanjkuje – čas in voljo, da se sploh borim za prihodnost?

Vedno in vsakič pride do tega … Bolj kot se trudiš, manj si vreden, če pa poskušaš kaj storiti zase, si pa sebičen prasec, ki jemlje vse za samoumevno … Kam je izginilo spoštovanje? Vem, da je lažje o človeku verjeti vse slabo, kot pa mu za trenutek zaupati, a brez zaupanja, tudi slepega, prihodnosti ne more biti.

Zanimivo pri tem je, da sem popolnoma miren, vsaj tako se mi zdi, tako se vidim. A to je laž, ki je hitro odkrita. Ko pride noč, se premetavam in zijam v strop, poslušam brnenje akvarijske črpalke za zrak in štejem, koliko kamenčkov požre in izpljune velika črna riba.

There’s nothing wrong with having aspirations, there is nothing wrong with standing tall, but sooner or later, my friend, you have got to fall …

  • Share/Bookmark
 

Zapisal-a Ipsilon v 6.10.2009 ob 17:06 pod Razno - prazno

Prdnil sem … Ime bi mu dal Ernest … Bil je krepak, a hitro se je razblinil … Kaj šele, če bil bi to – stezosledec … Prav tisti, ki te vztrajno spremlja na poti … Ne skrbi, (upam, da čimprej) bomo kakšno rekli … Excuse-moi, še vedno sem ista mona … Ma nisem osamljen …

Komentar avtor franko fon — 7.10.2009 @ 23:01

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !