Navigacija | Zastavljalnica

Zastavljalnica

Ko je v meglenem zimskem jutru hodil skozi park, se je karseda trudil, da bi bili njegovi koraki odločni in trdni. Vedel je, da je to, kar počne, njegova edina možnost, a to ni spremenilo ničesar. Še vedno se je zaradi tega, kar je nameraval storiti, počutil grozno, da ga je zvijalo v želodcu tako močno, da ni celo noč niti zatisnil očesa. Kljub mrazu v njegovi sobi mu je telo gorelo, pot je lil iz njegovih por in tudi premočene zmečkane rjuhe, v katere se je v besnem iskanju spanca zavijal, niso naredile ničesar, da bi bila njegova noč znosnejša.

Ko se je jutro končno zasvitalo skozi stare umazane šipe, mu ni preostalo drugega, kot da izpelje svojo odločitev. Preklinjal je sebe, preklinjal je svet, vesolje in čas, v katerem se je znašel, da mu ni dana še kakšna druga možnost. A zdaj ga je le še nekaj korakov ločevalo od temne stare stavbe in stopnic v njeno klet. Vedel je, da bo kmalu konec.

Zvonček na vratih je zaman poskušal zacingljati veselo, njegov zven je bila zgolj pesem bobnov pogube. Potreboval je nekaj trenutkov, da so se mu oči, razdražene od bele megle, privadile na temino prostora, nato pa se je, previdno, da ne bi prevrnil kaketega od kupov raznolike šare, ki so mu stali ob poti, odpravil do pulta, za katerim je stal star možak, zguban, majhen, siv, z nekoliko špičastimi ušesi, iz katerih so štrlele trde črne dlake. Potegnil je roko iz žepa in na pult položil droban zavojček.

Ko so krempljaste ročice starca odstrle zadnjo plast tkanine, se je zazdelo, da je cel temačen prostor stare zastavljalnice obsijala srebrna svetloba. Na obrabljenem lesenem pultu se je zasvetil čudovit za noht velik diamant, in njegovo žarenje zbujalo upanje. Ta diamant je bil vse njegovo življenje, vse skrite sanje, želje, in upanja. Vedel je, da ga nikoli ne bi smel izpustiti iz rok, nikoli dopustiti, da se mu karkoli zgodi, a tokrat ni imel izbire. Moral ga je izdati, a le za mesec, morebiti dva, da poskrbi za vse, kar je treba, da spet spravi življenje na normalne tirnice. Le za malo časa, a to je moral storiti in druge izbire ni imel, pa čeprav je bilo srce že raztrgano in je čutil, kako mu pokajo jetra.

Izraz na obrazu starega škrata pa je kljub čudovitemu dragulju potemnel. Od nekje izpod pulta je povlekel ogromno lupo, klešče in kladivo, pobral diamant in ga s kremplji ponesel tik pred svoje ogromne okrogle oči, malo ga je podrsal ob zobe in ga gledal proti luči. Ves čas pa je spuščal mrmrajoče globoke glasove.

“To je steklo.” Glas je bil hripav, malce cvileč, in udaril je kot macola. To ni bilo mogoče, to je zagotovo laž, vse njegovo življenje vendar …

“Nisi ne prvi ne zadnji, ki je prinesel takšno svojo dragotino v mojo zastavljalnico,” je starec nadaljeval. “Marsikdo misli, da premore tak zaklad, pa pride čas, da se prebudi iz sanj. Poglej, če je to res diamant, kot trdiš ti, se mu ne bo niti poznalo, da ga udarim s kladivom. Če pa imam prav jaz in je vse skupaj le ničvreden steklen okrasek, se bo raztreščil.”

Odblesk rumene svetlobe se je za delček trenutka ujel na kladivu, ko je drvelo proti pultu. Potem pa grozen zvok in tisoče drobnih kristalčkov, ki so se v zadnjem blisku svetlobe razleteli povsod naokoli. Svetloba v stari zastavljalnici in svetloba v očeh je zamrla.

Ko so se vrata za njim zaprla in je turobna pesem zvončka za njim izzvenela, se je lahko le opotekel med drevesa parka, se izgubljal v megli in kričal, kričal, kričal, kričal … dokler ni omagal in obležal na tleh. Beli zimski vragi so se režali med vejamu dreves, se prekopicevali, ščipali drug drugega v rit in ga posipali z bleščečimi ledenimi januarskimi snežinkami.

  • Share/Bookmark
 

Zapisal-a Ipsilon v 26.01.2010 ob 13:38 pod Razno - prazno

Kul…

Komentar avtor Stalker — 26.01.2010 @ 19:59

Upam, da kmalu najdeš nov diamant. Takega, ki ti bo v resnici izpolnil skrite sanje, želje in upanja, tvoje življenje…. Potem ga pa ne izpusti iz rok;)

Komentar avtor jst — 27.01.2010 @ 20:00

To je to !

Komentar avtor Dedovanje — 26.01.2015 @ 06:58

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !